Diagnostika


Ko ljudem povem, da najprej naredimo diagnostičen trening, večina reče nekako v stilu:

‘Zame pa to ni treba, saj vam kar povem, da sem čisto brez kondicije.’

Vendar ne gre toliko za to koliko sklec kdo naredi, s kakšno težo naredi počep ali kako daleč skoči. Bolj pomembno je, da ugotovim morebitne kompenzacije, zategnitve ali kakšne druge posledice sedečega dela oziroma prisilne drže.

Predstavljajte si, da imate zaradi sedenja slabo gibljiv kolk. Te drobne napakice ne popravite in začnete s tekom. Pri vsakem koraku, se mora zaradi slabe gibljivosti kolka, nekje zgoditi kompenzacija. Po parih tisočih korakih pa začne boleti v kolenu ali hrbtenici. In ker so ljudje po navadi trmasti, ne odnehajo, dokler jih v to ne prisili bolečina. Takrat je potem vsakršna aktivnost onemogočena. Takšnemu scenariju sem prav pogosto priča.

Prav zaradi tega bi SOS svetoval vsakemu, ki že dolgo časa ni bil telesno aktiven, četudi mu je morda bolj všeč tek ali ples. Ko na diagnostiki, vse te stvari poiščemo, potem trening temu prilagodimo. Trening bo tako imel korekcijski značaj, vendar ne mislite, da je takšen trening lahek. Tako ljudje zelo kmalu ugotovijo, da jih manj boli v kolenu, križu, vratu, se držijo bolj vzravnano, lažje obrne glavo v vratu ali brez bolečin dvigne roko. Čez kakšen mesec pa opazi tudi zmanjšanje maščob. To je edini pravi vrstni red. Se sliši smiselno? Nobenega smisla se nima ukvarjati z maščobo, če so vsi ostali gibalni vzorci napačni. Ko kompenzacije odpravite in pridobite kondicijo in funkcionalno skladnost, pa je čas, da se začnete spraševati kaj me pa od telesne aktivnosti bolj veseli.

Prijavi se na brezplačni posvet
Telefon: 041 764 321
E-pošta: mito@sinkovec.si